skozi objektiv:
Priznani fotograf Arne Hodalič na svojih predavanjih večkrat ponavlja, da se je o kompoziciji v fotografiji največ nauči med opazovanjem slik v muzeju Louver.
Poseben izziv je ujemanje dobre kompozicije z uporamo kamer v prenosnih telefonih, ki ne razpolagajo z optičnim zumom. Razmišljanja Ronalda Bartheza o fotografiji počasi postajajo le teorija, v praksi fotografiramo vsi, merila dobrih posnetkov so spremenjena. Poseganje v posnetke je enostavno, prav tako njihovo spreminjanje in oblikovanje. Je klasika še pomembna? Lahko še vedno govorimo o občutkih in doživetjih, ki jih opisuje Barthez, ko stojimo pred objektivom?
...Kot dobrodošlo posebnost lahko smatramo umetniško ustvarjalnost Ernesta Artiča, saj izhaja iz fotografije, s katero si je pridobil dragocena osnovna znanja iz obvladovanja likovnih elementov, nekaj vpliva na njegove slikarske upodobitve, ki se jim posveča od konca devetdesetih let, pa kaže tudi nagnjenje do fotomontiranja, še posebej v smislu vključevanja podobe v podobo. Svojo likovno izobrazbo je nadgradil z diplomo na ljubljanski Šoli za risanje in slikanje, kjer je leta 2014 vpisal tudi magistrski študij, raziskujoč sociološko problematiko medijev in možnosti manipuliranja z resnico, navezujoč hkrati na možnosti upodabljanja iluzioističnih prizorov, ki jih tudi sam izvaja, na primer v zgodnjem nadrealističnem ciklu Sedem čudes Slovenije ali pa v najnovejših, skorajda pop-artovskih abstrakcijah, tako ali drugače povezanih z vodo...
Mario Berdič, likovni kritik
