olje, akril, glina, les

Misli o slikarstvu, povzetke o likovni umetnosti, ki sem jo preuči predvsem med študijem na Šoli zarisanje in slikanje v Ljubljani ter med prebiranjem različnih literature, imena različnih likovnih ustvarjalcev in še kaj zanimivega najdete na tej spletni strani v skupini LIKOVNA UMETNOST.

 

 

Kot likovni izpovednik sem predan delu v ateljeju in na prostem. Čopiči v barvah in slikarsko platno, kos lesa z dletom ali žago v roki, fotoaparat pred očesom, so moj vsakdanjik.  Z uporabo pridobljenega znanja pri formalni likovni izobrazbi se izražam barvito in slikovito.

 

Med bivanjem v malem kraju, ki sem mu ostal zvest do danes, sem skozi življenje in delo sprejemal zapise narave in njene raznolikosti.  V osnovni šoli sem začel spoznavati lepote širše okolice, hodil po planinah, užival ob morju, povsod, kjer je bilo lepo in živel v čudovitih slikah vsakdanjika. Te slike življenja so ostale zabeležene, shranjene dolga leta, dokler jih notranja želja po  izpovedi ni priklicala iz spomina. Tako danes vse lepo, kar iztrgam pozabi ali vzbuja mojo trenutno pozornost, zapišem v likovno zgodbo, prenesem v pestrem koloritu na slikarski temeljnik ali kar shranjujem v fotografsko beležko.

 

Z risanjem in slikanjem sem se intenzivno začel ukvarjati v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Po nekaj letih spoznavanja teorije likovnega izražanja in ugotavljanja, da le temeljito teoretično znanje lahko prinese dobre rezultate dela, sem se odločil za študij slikarstva. Šolo s tradicijo in akreditiranim programom sem izbral v Ljubljani, kjer sem leta 2012 diplomiral. Mentorja, dr. Ernest Ženko in mag Mladen Jernejec, sta potrdila dvodelno diplomsko nalogo z naslovom teoretskega dela Ohranjanje kulturne dediščine na slikah slikarjev avtodidaktov in likovni del Kvartopirski prepir. Vse sem predstavil na zagovoru pred komisijo, nekaj sošolci in ženo, ki mi je med študijem zaupala in me pri delu še vedno vzpodbuja.

 

Ob študiju slikarstva sem spoznal veliko zanimivih likovnih ustvarjalcev, navezal stike s slikarji in z neformalno skupino Dvanajst, sestavljeno iz študentov, sošolcev,  Šole za risanje in slikanje v Ljubljani, pripravil nekaj skupinskih razstav po Sloveniji. Razstavljali smo v Rogaški Slatini, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Vipavskem križu, svoje samostojne razstave sem po končanem študiju imel v Rogaški Slatini, V Šmarju pri Jelšah, Radencih, Bohinju, Sežani, Celju, Rogatcu… V Dvorcu Strmol v Rogatcu imamo že nekaj let v poletnih mesecih skupinske razstave člani Likovnega društva  Rogatca. 

 

Cikel likovnih del o Donački gori, ki zajema štirideset slik in nekaj kiparskih izdelkov in ga še občasno dopolnjujem, sem predstavil na štirih samostojnih razstavah. Slike predstavljajo Goro, življenje na Gori in okrog nje ter  povezavo Donačke gore z bližnjimi kraji. Posebnost so skulpture, leseni izdelki, v donačkogorskem pogorju najdeni kosi lesa različnih oblik, ki sem jih z minimalnimi posegi dodelal in jim spremenil namembnost. Predstavljam jih kot plastike. S postavitvijo v razstavni prostor dobivajo status umetnine.

 

Aprila sem končal s slikanjem realističnih uprizoritev pokrajin in artefaktov v njej z uporabo rumene barve, ki jo svetlim in temnim. Za poudarke uporabljam nekaj odtenkov rumene in rumeni oker, s čimer dosežem pestrost izražanja in ustvarjam prostorske ključe. Vmes sem se posvetil gestualnemu expresionizmu in junij akončal manjši cikel z 27. slikami, tudi v tehniki olje.

 

S konstantnim delom zadovoljujem potrebo po različnosti izražanja, se zabavam z eksperimentiranjem in pripravljam likovna dela za nove izzive in razstave. Vse narejeno je do takrat na ogled v ustvarjalnem ateljeju in domači galeriji.

 

 

Dela diplomiranega slikarja Ernesta Artiča razrivajo njegov stilno, tematsko ter problemsko zanimiv in raznolik likovni svet, v katerem pa vse temelji na barvi kot neizpodbitni prioriteti, entiteti in identiteti njegovega slikarskega izraza. Barva usmerja njegova ustvarjalna raziskovanja, diktira pristope in načine likovnega vizualiziranja, na njej temeljijo odnosi znotraj samega likovnega organizma, iz nje izvirajo sugestije, asociacije in sporočila, njej pripadajo simbolne vrednosti...

 

Slike, ki razkrivajo minimalistični pristop, v ospredje prinašajo Artičevo proučevanje čistega likovnega jezika. Čistost pripada oblikovnim rešitvam, ki pogosto sežejo celo v sfere izrazito geometrijskih principov, pa tudi barvnim vrednostim, ki jih avtor maksimalno homogenizira in tako dosega njihovo monokromijo. Pri tem ga zanimajo predvsem barvna součinkovanja. Barvno čiste, eksaktne, pravolinijske so tudi črtne sledi, ki v kompozicijah odigravajo razmejitveno vlogo ali pa maksimalno sintetizirano vsebino likovnega nagovora...

 

Anamarija Stibilj Šajn,

umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka