Rogatec, 80x100, olje, 2019

Razvaline gradu v Rogatcu

Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci moje spletne strani!

- Razmišljanja o slikarstvu, povzetke o likovni umetnosti, ki sem jo v podrobnosti spoznaval med študijem na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani ter med prebiranjem različne literature, imena različnih likovih ustvarjalcev in še kaj zanimivega najdete na tej spletni strani v skupini O LIKOVNI UMETNOSTI.

 

Kot likovni izpovednik sem predan delu v ateljeju in na prostem. Čopiči v barvah in slikarsko platno, kos lesa z dletom ali žago v roki, iskalo fotoaparata pred očesom, so moj vsakdanjik.  Z uporabo pridobljenega znanja s formalno likovno izobrazbo, se izražam barvito in slikovito.

 

Med bivanjem v malem kraju, ki sem mu ostal zvest do danes, sem skozi življenje in delo opazoval in sprejemal zapise narave ter njene raznolikosti.  V osnovni šoli sem začel spoznavati lepote širše okolice, hodil po planinah, užival ob morju, povsod, kjer je lepo in živel v čudovitih slikah vsakdanjika. Te slike življenja so ostale zabeležene, shranjene v spominu dolga leta, dokler jih notranja želja po  izpovedi ni priklicala. Tako danes vse lepo, kar iztrgam pozabi ali vzbuja mojo trenutno pozornost, zapišem v likovno zgodbo, prenesem v pestrem koloritu na slikarski temeljnik ali kar shranjujem v fotografsko beležko.

 

Z risanjem in slikanjem sem se intenzivno začel ukvarjati v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Po nekaj letih spoznavanja teorije likovnega izražanja in ugotavljanja, da le temeljito teoretično znanje lahko prinese dobre rezultate dela, sem se odločil za študij slikarstva. Šolo s tradicijo in akreditiranim programom sem izbral v Ljubljani, kjer sem leta 2012 diplomiral. Mentorja, dr. Ernest Ženko in mag Mladen Jernejec, sta potrdila dvodelno diplomsko nalogo z naslovom teoretskega dela Ohranjanje kulturne dediščine na slikah slikarjev avtodidaktov in likovni del Kvartopirski prepir. Vse sem predstavil na zagovoru pred komisijo, nekaj sošolci in ženo, ki mi je med študijem zaupala in me pri delu še vedno vzpodbuja.

 

Ob študiju slikarstva sem spoznal veliko zanimivih likovnih ustvarjalcev, navezal stike s slikarji in z neformalno skupino Dvanajst, sestavljeno iz študentov, sošolcev,  Šole za risanje in slikanje v Ljubljani, pripravil nekaj skupinskih razstav po Sloveniji. Razstavljali smo v Rogaški Slatini, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Vipavskem križu, svoje samostojne razstave sem po končanem študiju imel v Rogaški Slatini, V Šmarju pri Jelšah, Radencih, Bohinju, Sežani, Celju, Rogatcu… V Dvorcu Strmol v Rogatcu imamo že nekaj let v poletnih mesecih skupinske razstave člani Likovnega društva  Rogatca. Koliko mi čas dopušča, aktivno sodelujem tudi v DLUM, Društvo likovnih umetnikov Maribor, katerega član sem. V lokalnem okolju sodelujem v ikovnem društvu v Rogatcu, kjer poskušamo likovno umetnost predstaviti v ruralnem okolju in jo približati prebivalcem malih krajev.

 

Cikel likovnih del o Donački gori, ki zajema štirideset slik in nekaj kiparskih izdelkov in ga še občasno dopolnjujem, sem predstavil na štirih samostojnih razstavah. Slike predstavljajo Goro, življenje na Gori in okrog nje ter  povezavo Donačke gore z bližnjimi kraji. Posebnost so skulpture, leseni izdelki, v donačkogorskem pogorju najdeni kosi lesa različnih oblik, ki sem jih z minimalnimi posegi dodelal in jim spremenil namembnost. Predstavljam jih kot plastike in s postavitvijo v razstavni prostor dobivajo status umetnine.

 

S konstantnim delom zadovoljujem potrebo po različnosti izražanja, se zabavam z eksperimentiranjem in pripravljam likovna dela za nove izzive in razstave. Vse narejeno je do takrat na ogled v ustvarjalnem ateljeju in domači galeriji.

Fotografski aparat je moj pripomoček za še en način ilikovnega ustvarjanja, izražanja, ki me spremlja od osnovnošolskih let.

- Prikazane fotografije so iz različnih obdobij, cikel Perzejev pogled sem posnel z novejšim telefonom in kamero srednje kakovosti. S posnetki sem se približal masovnemu koriščenju naprave, katere osnovni namen ni fotografiranje. Ta masovnost uporabe mobilnih telefonov za shranjevanje preteklosti spreminja pogled na svet skozi objektiv in ekran. Kmalu bomo vsi fotografirali, a le izbrani fotografirali. 

Ernest 

  • Donačka gora, 63x80, akril, 2013, stilizirana oblika gore, ki sem jo nato še uporabljal in tudi razvijal do povsem abstraktnega prikaza (slike o Donački gori)

    _____ Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn: ... Ernest Artič k temi pristopa na zanimiv likovno-formalni način. Poslužuje se iznalaženje slika nosilcev, ustvarjanja kompozicije po načelu slika v (na) sliki ali ob sliki. Tako klasično pojmovanje slikovnega odra vodi v (post)modernističnmo obravnavo. A sta sta si osnovna slika in njen dodatek v soodvisnosti, sta si skopaj pravilno slogovno raziskano. Avtor ju je uho temu sposoben povezati v homogeno celoto. Po formatu podatkovne slike predstavlja bodisi kontrapunkt, kot tudi pojasnilo, nadaljevanje ali nauk zgodbe. Raznolikost je »v službi« slikarjev želje po izraznosti po sporočilnosti. Slike, ki razkrivajo minimalistični pristop, v ospredje prinašajo Artičevo proučevanje oblikovne čistosti in barvnih odnosov, njegovo barvno izčiščevanje in homogeniziranje posameznih ploskev. V prostornih opredeljiovih figurativnih prizorih pa je čutiti dojke ekspresivni naboj, ki ga prinašajo tako poteze kot barve. S tem avtor predstavi svoj avktivnega odnos do izbrane tematike. Njegova dela pa prevzamejo družbeno kritično vlogo in slikovno sporočilo se z učiteljsko držo, saj je po Norbertu Lyntonu umetnik tudi učitelj...

  • Brez naslova, 68x80, akril-mešana tehnika, 2013, iz serije slik o vodi, skupinska razstava leta 2013

    ____ Umetnostna zgodovinarka Tina Bratuša: ... Med pristopedruganje spadajo tudi vsi drugi dodatki na platnih, ki posegajo iz tega v naš prostor (npr. karte, razni izrastki, drugi materiali, ki so premožno manj agresivni v izstopanju iz podlage – npr. tkanina in papir). Zopet na drugi strani izvode razgibane ustvarjalnosti se srečamo z intentno redukcijo vseh elementov in skoncentriranostjo na le osnovne, glavne motive, ki predstavljajo pisuro centralno delo. V takšnih delih je še posebej v ospredju bila barva, oziroma razmerja med različnimi barvami, kot tudi njeno izčiščenje, s katerim se avtor dodatno ekspresivno moč slikarskih del...

  • Rogatec, 80x100, akril, 2019

    Lahko bi bil kateri koli slovenski kraj, je na neki otvoritvi izjavila kustosinja. Ne, to je lahko samo Rogatec. Razvaline gradu, Dvorec Strmol, cerkvi in v ozadju Donačka gora. Fauvistično je obogatio prikaz stilsko zaslišenih slik štajerskega trga, je še ena moja slik domačega kraja. _______________________

Brez naslova, 60x60, olje, 2021